cusin_2012_10

Želel sem igrati Pavla

65494_136740096382465_3028508_n

Dramski igralec Gregor Čušin se je odzval vabilu in sodeloval v projektu Prisluhni Besedi – avdio Nove zaveze, v kateri igra vlogo Pavla. Veseli smo, da nam je zdaj podoba apostola narodov še bližja, saj Gregor igra odlično. Preberite si, kako je doživljal Pavla.

Zakaj si se pridružil snemanju avdio Nove zaveze?

Že leta sodelujem s Svetopisemsko družbo Slovenije, tudi tokrat me je poklical Matjaž (op. generalni tajnik) in vprašal, če bi sodeloval. Že pred leti so snemali Lukov evangelij in apostola Pavla, ampak je bila izvedba in priprava drugačna. Najprej nisem bil preveč navdušen, saj sam ne uporabljam teh medijev, telefon imam predpotopen, tudi Sveto pismo raje primem v roke, poslušanje mi ni tako blizu. Ampak ko smo se  začeli pogovarjati okoli igralcev, kdo bo kaj igral, sem si dejansko potiho želel dobiti Pavla. In sem ga. Tako sem padel v to zgodbo.

Se ti zdi, da je torej posneto Sveto pismo nepotrebno, odveč?

Sploh ne, če ljudje to poslušajo, če se to lahko vklopi v posameznikov dan, na primer, ko se vozi v službo, je to super. Jaz sicer tega ne uporabljam, tudi vožnje izkoriščam za druge stvari, ampak je fino, da imamo tudi to možnost.

Vesel sem, da so zraven sodelovali tudi igralci, ki morda nimajo toliko stika s cerkvijo, ne slovijo kot najbolj zagreti kristjani, ampak so pristali, ker jih je zanimalo. Tako so prišli v stik z Besedo, pristali so, saj imajo na nek način spoštovanje do tega, imajo povezavo s Svetim pismom, kot jo ima vsak človek, ker je ustvarjeno bitje. S tem so se podpisali pod projekt, kar se mi zdi pomembno, saj so s svojim sodelovanjem dali neko težo, ime, da to ni kar nekakšen nepomemben projekt, ampak nekaj vrednega.

Pavel je vloga, ki ni preprosta, veliko je dolgih stavkov, še več vejic, zapletenih besed … Kako si se soočil s tem?

Dobro, nekaj so tehnične stvari, od naglasov, imen in ostalih malenkosti, za vse to smo imeli kontrolo strokovnjakov. Imeli smo lektorje, saj sam sebe ne moreš slišati enako kot te sliši drug. Zato je bilo nujno, da je nekdo posnetke poslušal in našel pomanjkljivosti.

Sem si pa sam pripravil nek sistem, kako Pavla brati. Stavki so dolgi leto ali dve 🙂 , vejica, vejica, vejica, podpičje, pomišljaj …  Zato sem iznašel svoj sistem znakov. Drugače si je bilo nemogoče vse zapomniti. Misel je bilo nemogoče imeti v polnosti v glavi na način, da bi vedel, kam zavijem z intonacijo, poudarki … V pripravi sem si naredil znake, da sem bral dvojno – po eni strani besedilo, po drugi strani pa moje dodatke, da sem vedel, kdaj vdihniti, kdaj gre misel naprej, kdaj se zaustavi, kdaj je pavza dolga in kdaj kratka … Znaki so bili pomembni še posebej za interpretacijo, da je šlo branje tekoče. Tako sem lahko, razen manjših popravkov, vse prebral v kosu, z zanosom. Zato je poslušanje lažje. In ima zalet.

Si imel kakšno večjo napako?

Ja, seveda, včasih sem zamešal, spregledal znake in takrat sem moral ponavljati. Ali pa sem se izgubil, včasih narobe poudaril. Tu se pokaže prednost snemanja, saj lahko vse ponoviš, popraviš. Vendar pa je vedno potrebno iti na začetek misli, ne zgolj do prve vejice, da lahko misel steče.

Kakšen se ti zdi Pavel?

Pavla sem si želel, a sem se ga hkrati bal. Bil sem počaščen, ker sem ga dobil, je pa to zalogaj. Ne da ga nisem poznal, samo Pavla brati v kosu, vsa njegova pisma, to je ogromen zalogaj. Snemal sem tri ali štiri popoldneve. Bilo je neverjetno. Prvi dan, ko še nisem vedel, kako bo, sem bil na koncu dneva v prepoteni, mokri majici tako utrujen, kot bi ravno igral v treh predstavah … Naslednji dan sem že vedel, da rabim nekaj za preobleči.

Na trenutke mi je bilo težje, kot če bi igral pred polno dvorano. Res, besede Pavla so šle vame tako močno, da sem začutil, da imam podobne lastnosti kot Pavel. Pa naj ne zveni vase zagledano, ampak res, začutil sem ga in prepoznal podobnosti.

Ti je torej pisan na kožo?

Mislim, da je bil malo kolerika, sploh glede na to, kako je pisal. Kot jaz. Prvič sem ga prebral v kosu in videl sem, da je znal tudi pomirjati, pohvaliti, včasih tehtno razložiti. In zdi se mi, no, domišljam si, da sem tak tudi jaz. 🙂

Koliko si se spustil v interpretacijo?

Prvi dan snemanjcusin_007a sem bil še nekako omahujoč, naslednje dni pa sem padel notri in sem res z užitkom prebiral. Najprej mi je bilo težko, ker tudi nisem vedel, kako daleč smem iti v interpretacijo, koliko naj dam notri Pavla, koliko pustim Gregorja. In to skupaj v zavedanju, da berem Božjo besedo. Zavedal sem se, da se Beseda drugače bere pri obredu, drugače umetniško in drugače, ko hočeš nekoga informirati. In sem se spraševal, kaj želim s posnetkom sporočiti. Konec koncev sem si rekel, naj bo informacija ali obred branja, vsekakor je Božja beseda, ki ne more biti brana suhoparno. Zato sem si Pavla spustil pod kožo. In kolikor sem poslušal, mislim, da sem zadel pravo mero. Menim, da posnetek poslušalca pritegne, hkrati pa ni preveč dramatičen.

Pavel je močan govorec, vendar če ga bereš samo kot vremenska poročila, se hitro izgubiš. Če čutiš, da zadaj stoji nekdo s svojim bitjem, pa prisluhneš. Vsaj upam. 🙂

Ti je pomagalo, da si besedila poznal že prej ali bi to enako prebral nekdo drug, ki tega ne pozna?

To je bila pravzaprav moja prednost. Nekdo, ki besedila ne bi poznal, bi se moral pripravljati veliko dlje. Tudi teološko sem razumel, kaj berem in je bilo lažje. Ni dovolj, da se prebere zgolj umetniško, saj se čuti, da nekdo besedilo samo prebere, a ga ne čuti oziroma ne razume. Da mu je misel tuja. Sicer prebere, ampak ne ve, kaj. Podobno kot bi jaz bral npr. jedrsko fuzíjo – približno vem, kaj je, ampak niti približno, kaj pomeni.

Moja prednost je bila, da imam Pavla življenjsko predihanega, da ga čutim in tudi tako živim. Mogoče bi nek kolega tehnično dovršeno vse znal prebrati, mogoče bi tudi drugače izpadlo, ampak moja prednost je bila, da sem ga dejansko ponotranjil.

Pa bi poslušanje priporočil ljudem, zdaj ko gledaš stvari za nazaj?

Seveda, če ne drugače iz igralskega napuha. Saj je logično, da je stvar odlična. 🙂 Če smo mi posneli, je potrebno slišati. Če dam šalo na stran, včasih mi je težko, ker me moja poklicna deformacija sili, da slišim samo, kako nekdo govori (namesto kaj). Vendar vsak, ki je neobremenjen, bo slišal Pavla, njegovo zagretost, moč Besede.

Lepo je, če lahko Bog na tak način vstopi v naše življenje. Ljudje to potrebujemo. Bog pa vstopa na različne načine in to je eden izmed njih.

 

Želite posnetke poslušati brezplačno? Obiščite našo stran in prisluhnite Besedi.

Pogovarjala se je Eva Strajnar

Posted in Novice and tagged , , , .