novinarska-konferenca_0412

Slovenci smo bogatejši za celotno Novo zavezo v avdio obliki

novinarska-konferenca_0412Projekt Prisluhni Besedi, Nova zaveza v avdio obliki, je izšel 22. novembra 2016. Več o projektu, o igralcih, ki so sodelovali, in o tem, kje in kako lahko posnetkom prisluhnete, si preberite tukaj.

Slovenski javnosti smo projekt predstavili na novinarski konferenci v Slovenskem gledališkem inštitutu. Preberite si, kaj so o projektu povedali Matjaž Črnivec, generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije, režiser projekta Milan Golob, igralec Pavle Ravnohrib ter lektorja projekta Simon Šerbinek in Martin Vrtačnik.

Matjaž Črnivec, generalni tajnik:

»Svetopisemska družba Slovenije je izpeljala projekt skupaj z organizacijo Hosanna Faith Comes by Hearing, ki ima izkušnje s snemanji v stotinah jezikih. Posnet je Slovenski standardni prevod, ki je splošno sprejeti standard slovenskega Svetega pisma in je zato primeren za takšno delo.«

Milan Golob, režiser:

»Šlo je za zelo obširen projekt, sodelovalo 30 igralcev, od tega 17 priznanih profesionalnih igralcev (ki so brali 90% besedila). Porabili smo okrog 120 snemalnih ur, posnetek je zdaj dolg 19 ur in pol. Kar smo naredili, je na zelo visokem nivoju.«

novinarska-konferenca_0409Pavle Ravnohrib, bralec:

»Vesel sem možnosti, da se posname avdio Nova zaveza. Vsaka pojavnost Svetega pisma na Slovenskem je neke vrste kulturni praznik. Naša književnost in nastanek našega knjižnega jezika sta povezana s prevodi SP. SP je knjiga knjig. V tem pogledu sledim Dostojevskemu, ki je vsak dan odprl Sveto pismo in iskal v njem navdih za razmišljanja in za vse, kar je počel. Za bralce pa je to težak zalogaj.«

Simon Šerbinek, lektor in bralec:

»Zaradi rokov smo sodelovali trije oziroma štirje lektorji. Jezikovno normo je postavil Jože Faganel. Skupaj z njim smo zastavili, kako se bomo lotili projekta. Jezikovno normo smo postavili zelo visoko. Obenem pa naj bi nam bilo poslušanje blizu, vsakdanje. V teh besedilih so vsakdanje resnice, ki pa se jih premalo zavedamo in premalo o njih razmišljamo. Kot je rekel Ivan Cankar, se večkrat pojavljajo kot fraze ali floskule, ne slišimo pa njihovega pomena v ozadju. Vsebina me je zelo prevzela.«

Martin Vrtačnik, lektor in bralec:

»Zasledovali smo jezikovno obliko, ki bi bila sodobnemu ušesu čim bližja, čeprav gre po svoje za staro besedilo. Lektorji so morali ohranjati koncentracijo več ur. Snemal sem nekatere manjše vloge. Milan je rekel, da ne smemo zavzeti preveč ekspresivne note, ampak ostati interpretativno nevtralnejši.«

Milan Golob:

»30% celotnega besedila je bral Gregor Čušin. Ves čas je uspel držati enak visoki nivo.”

Pavle Ravnohrib:

»V takšnem megalomanskem projektu je prvi problem lektorski dogovor. Tukaj sem hvaležen za prispevek profesorja Faganela, ki je ena prvih avtoritet zdajšnje govorjene slovenske besede. Druga stvar pa je vprašanje interpretativnega dela: kje je meja naše osebne interpretacije. Sam sem nagnjen k nevtralnemu impulzu, saj je sama misel v Svetem pismu tako bogata; naj ta pride do poslušalca, mimo tega, kar si ob tem mislimo sami. Seveda pa je težava tudi v bralni kondiciji – koliko časa je bralec sposoben brati takšno zahtevno besedilo. To je lahko največ dve uri, tukaj naletimo na svoje materialne omejitve.«

Matjaž Črnivec:

»Novozavezna duhovnost je duhovnost poslušanja. Ključni stavek pri Pavlu nam pove, da ‘vera prihaja iz poslušanja’ in tudi drugi Pavlov ključni termin, ‘poslušnost vere’, govori o tem. Korak naprej: celotna Nova zaveza je osredinjena okrog besednega razglasa dobre novice o Jezusu – o njegovem rojstvu, o njegovem delovanju, o njegovi smrti za vse, o njegovem vstajenju za vse. To ima obliko preprostega razglasa, ki ga poslušamo. Tretji vidik je morda malo bolj tehničen in se ga veliko ljudi danes ne zaveda: novozavezna besedila so bila izvorno namenjena glasnemu javnemu branju, ne privatnemu študiranju. Obstajajo resne strokovne študije, da gre pri tem za oralna besedila. V prvi Cerkvi so naenkrat prebrali eno pismo ali celo en evangelij v celoti. Z Novo zavezo v avdio obliki smo omogočili tudi slovenskemu poslušalcu, da na takšen način pristopi k tem besedilom. Vprašanje, ali je bolje brati ali poslušati, je napačno vprašanje. Vsak pristop ima svoje prednosti. Pri branju se lahko poglabljamo v podrobnosti, pri poslušanju pa zaznavamo širši pripovedni lok besedil, saj kot poslušalci zajemamo večje odlomke besedila. To prinaša povsem novo kvaliteto recepcije svetopisemskega sporočila v slovenski prostor.«

Milan Golob:

»Ob poslušanju se lažje prepusnovinarska-konferenca_0374tiš meditativnemu vidiku besedilu. Po drugi strani avdio posnetek omogoča večjo svobodo poslušanja – v avtu, na poti … – v tempu, ki ga imamo.«

Pavle Ravnohrib:

»Gotovo bo ta posnetek tudi zelo dragocen dokument časa glede govorjene slovenske besede.«

Simon Šerbinek:

»Vtisnile so se mi znane Jezusove besede: ‘Kar koli ste storili enemu mojih najmanjših, ste storili meni.’ Pozabimo pa na besede, ki sledijo: ‘Kar koli niste storili enemu mojih najmanjših, niste storili meni.’ Kar pomeni, da neaktivnost ni smisel življenja.«

Martin Vrtačnik:

»Zdaj, ko nastaja nov slovenski pravopis, se premalokrat poudari, da je zadnji pravorečni priročnik izšel v 40-ih letih. Pri projektih, kot je ta, se zelo pogreša takšno slovenistično orodje.«

Matjaž Črnivec:

»Še podatek o dostopnosti. Posnetke danes dajemo slovenski javnosti v obliki USB ključa, ki ga vidite. Bodo pa dostopni tudi na različne digitalne načine preko naše spletne strani www.svetopismo.si/prisluhni; najprej bo to v obliki poddaje oziroma podcasta. Prva akcija bo adventnem času, vsak se lahko brezplačno prijavi in bo vsak dan adventa dobil eno poglavje na dan. Za postni čas predvidevamo nekaj podobnega. Skratka: posnetki bodo dostopni na različne načine.«

Posted in Novice and tagged , , , , .