Prva svetopisemska družba

Primož Trubar v času svojega delovanja v Urachu (kliknite na sliko, če jo želite povečati)Primož Trubar, začetnik slovenske književnosti in utemljitelj naše narodne zavesti, se je vse življenje zavzemal za Sveto pismo. To je bila osnova, na kateri je deloval. Prizadevanje, da bi se Slovenci seznanili s Svetim pismom, je bilo v ozadju prve slovenske knjige, Katekizma iz leta 1550. Uresničilo se je v Trubarjevem prevodu Nove zaveze in Psalmov, svoj vrh pa doseglo v Bibliji Jurija Dalmatina, Trubarjevega učenca in varovanca. Ti dosežki so odločilno utemeljili slovenski jezik in s tem slovensko narodno identiteto.

Biblijski zavod v Urachu

Biblijski zavod v Urachu

Poleg tega je bil Trubar ustanovitelj in ravnatelj tako imenovanega »biblijskega zavoda«, ki je deloval v Bad Urachu v Nemčiji. V dobrih štirih letih delovanja, od srede leta 1560 do konca leta 1564, so v njem natisnili za tisti čas izjemnih 30.000 knjig v hrvaščini, slovenščini in italijanščini, v treh različnih pisavah: glagolici, cirilici in latinici. Ta ustanova lahko upravičeno velja za prvo svetopisemsko družbo na svetu, saj so se v njej ukvarjali ravno s štirimi dejavnostmi, ki so značilne za današnje svetopisemske družbe (primerjaj prispevek Poslanstvo svetopisemske družbe).

Poglavitni cilj zavoda je bil prevajanje Svetega pisma, saj so želeli prevesti celotno Sveto pismo v južnoslovanske narodne jezike. Zaradi prevodne dejavnosti je imel zavod stalno zaposlene tri prevajalce.

Knjige je tiskalo več tiskarskih mojstrov in korektorjev.

Poleg naštetega je Trubar s sodelavci organiziral tudi distribucijo – prevoz in prodajo knjig na slovenskih in hrvaških ozemljih. Zaradi nevarnosti, da bi knjige zaplenili in uničili, so jih tovorili na skrivaj.

Poleg tega so Trubar in sodelavci v namen širjenja Svetega pisma zbirali prostovoljna sredstva. Precej knjig so namreč morali prodati pod ceno, še več pa preprosto podariti.

Slovenci smo tako lahko upravičeno ponosni, da smo celih 150 let pred ustanovitvijo Cansteinovega biblijskega zavoda in več kot 240 let pred ustanovitvijo Britanske in inozemske Biblične družbe, ki sta veljali za prvi tovrstni ustanovi, imeli pravo svetopisemsko družbo.

Več o prvi svetopisemski družbi si lahko preberete v posebni jubilejni izdaji Svetega pisma, ki smo jo izdali ob Trubarjevem letu. Besedilo o prvi svetopisemski družbi si lahko ogledate tudi v PDF obliki, kot e-knjigo o Primožu Trubarju.

Kakor nekoč Primož Trubar tako naša svetopisemska družba tudi danes zbira sredstva v pomoč bibličnemu delu: oglejte si našo dobrodelno dejavnost in podprite "Trubarje današnjega časa".

Viri

  • Primož Trubar, Posvetilo v glagolskem Prvem delu Novoga Testamenta, v: Mirko Rupel: Slovenski protestantski pisci, Državna založba Slovenije, Ljubljana 21966, str. 119–133.
  • Mirko Rupel, Primož Trubar – življenje in delo, Mladinska knjiga, Ljubljana 1962, str. 101–141.
  • Jože Javoršek, Primož Trubar, Partizanska knjiga, Ljubljana 21986, str. 142–178.
  • Alojz Jembrih, Afterword to the Reprint of the Glagolitic New Testament (1562/1563) (Summary), Teološki fakultet »Matija Vlačić Ilirik«, Zagreb 2007, str. 9.
  • Matjaž Črnivec, ur., Prva svetopisemska družba, v: Sveto pismo – Slovenski standardni prevod, Jubilejna izdaja ob petstoletnici rojstva Primoža Trubarja, Svetopisemska družba Slovenije, Ljubljana 2008, priloge str. XIII–XVI. Besedilo je brezplačno na voljo v PDF obliki.