O Združenih svetopisemskih družbah

Osnovni podatki

Naziv Združene svetopisemske družbe (kratica: ZSD; angleško United Bible Societies, UBS) – svetovna zveza bibličnih družb
Nastanek Leta 1946 je bila ustanovna konferenca bibličnih družb v Angliji
Poslanstvo »Čimbolj učinkovito in smiselno razširjati Sveto pismo in pomagati ljudem do živega stika z Božjo besedo.« Oglejte si celotno besedilo dokumenta Identiteta in etos Združenih svetopisemskih družb.
Članstvo 146 narodnih bibličnih družb, ki skupaj delujejo v več kot 200 državah in področjih
Pripadnost Interkonfesionalna: protestanti, katoličani, pravoslavni in drugi kristjani
Uprava Predsednik: Dr. Robert Cunville Generalni tajnik: Michael Perreau
Proračun Stroški za različne projekte in izmenjavo pomoči med svetopisemskimi družbami so v l. 2009 znašali 49,4 milijona USD
Prevajanje (2009) Leta 2009 je bilo celotno Sveto pismo prvikrat na voljo v osmih, Nova zaveza pa v petintridesetih novih jezikih. Vsaj ena knjiga Svetega pisma je bila po podatkih s konca leta 2009 prevedena v 2508 jezikov. Od tega ima celotno Sveto pismo samo 459 jezikov, takšno, ki vključuje tudi devterokanonične knjige Stare zaveze (se pravi uporabno za katoličane), pa le 132 jezikov.ZSD so vsako leto vključene v 500 do 600 prevajalskih projektov po svetu; največ jih poteka v Afriki in Aziji. Vseh jezikov na svetu je približno 6900. V povprečju traja prevod celotnega Svetega pisma okrog dvanajst let. Oglejte si celotno poročilo ZSD za leto 2009 (v angleškem jeziku): Scripture Language Report 2009.
Distribucija (2009) 29 milijonov Svetih pisem 11 milijonov Novih zavez 15 milijonov posameznih knjig Svetega pisma 375 milijonov krajših izbranih besedil Svetega pisma ter besedil za opismenjevanje Skupaj: 431 milijonov izvodov svetopisemske literature. Oglejte si celotno poročilo ZSD za leto 2009 (v angleškem jeziku): Scripture Distribution Report 2009.

Kratka zgodovina

Ustanovitev ZSD leta 1946Združene svetopisemske družbe (ZSD, v angleščini United Bible Societies) so zveza oziroma družina narodnih bibličnih družb. Nastale so leta 1946 v Angliji (slika na desni je z ustanovne konference). Posamezne svetopisemske družbe, ki so se leta 1946 želele povezati po zgledu Združenih narodov, so nastale že v 19. stoletju. Prva moderno organizirana in uradno registrirana svetopisemska družba je Britanska in inozemska biblična družba (BIBD, v angleščini British and Foreign Bible Society), ki je bila ustanovljena leta 1804; »inozemska« zato, ker je širila Sveto pismo tudi v angleških kolonijah ter drugih državah in deželah – tudi pri nas (glej prispevek Svetopisemske družbe in Slovenci).

Obstajajo pa starejši zametki svetopisemskih družb. Primož Trubar je v letih 1560–1564 vodil takoimenovani »biblijski zavod«, ki je deloval v Urachu v Nemčiji. Glede na način in obseg delovanja lahko upravičeno velja za prvo svetopisemsko družbo v zgodovini nasploh.

V začetku 18. stoletja na področju današnje Nemčije pride do prvega organiziranega množičnega tiskanja in širjenja Biblije. Iz tega je kasneje nastala Nemška biblična družba (Deutsche Bibelgesellschaft) v Stuttgartu. Iz BFBS je leta 1816 nastala Ameriška biblična družba, ki je največja v zvezi ZSD. Med druge zgodnje štejemo tudi norveško in nizozemsko biblično družbo.

Ekumenska usmeritev

Svetopisemske družbe, ki so bile ustanovljene v 19. stoletju, so vse nastale v protestantskih krogih. Kot take so jih razumeli tudi v katoliški in pravoslavni Cerkvi. Sčasoma je prišlo do prepričanja, da je treba pri širjenju Svetega pisma tesno sodelovati z vsemi krščanskimi Cerkvami na danem področju in da se v nobenem primeru ne sme delati mimo njih. To spoznanje je bilo uradno potrjeno ob ustanovitvi ZSD po 2. svetovni vojni, ko je načelo interkonfesionalnega oziroma ekumenskega pristopa pri prevajanju in širjenju Svetega pisma postalo eno od glavnih načel ZSD. Tako so danes ZSD ena največjih dejavnih ekumenskih organizacij na svetu, ki združujejo kristjane različnih veroizpovedi okoli Božje besede. Po 2. vatikanskem koncilu, ko se je Katoliška cerkev dokončno odprla ekumenizmu in začela pospeševati biblični apostolat, je leta 1968 prišlo med ZSD in Vatikanom do dogovora o sodelovanju. Začela so se leta plodnega sodelovanja – konkreten sad tega pri nas je »ekumenska izdaja« Svetega pisma, ki je izšla leta 1974. Dogovoru in pozitivni izkušnji na obeh straneh je leta 1987 sledila pogodba med ZSD in Vatikanom o skupnem delu pri prevajanju in izdajanju Svetega pisma.

Delo v Srednji in Vzhodni Evropi

Naslednja prelomnica v delovanju ZSD je padec berlinskega zidu. V letih od 1989 do 1996 je zveza pomgala ustanoviti svetopisemske družbe v vseh državah Vzhodne Evrope in bivše Sovjetske zveze – skupaj 24 novih svetopisemskih družb. S tem so se odprle nove možnosti, predvsem pa nove zahteve saj so biblične družbe prišle v dežele, v katerih je bilo tiskanje in širjenje Svetega pisma desetletja prepovedano ali zelo omejeno. ZSD so v preteklih letih tudi z vsemi večjimi pravoslavnimi Cerkvami sklenile dogovor o sodelovanju pri prevajanju in izdajanju Svetega pisma.

Administrativna ureditev

Na čelu ZSD je predsednik, ki pa svoje funkcije ne opravlja poklicno. Njemu je odgovoren generalni tajnik ZSD, ki poklicno vodi svetovni center zveze; ta je v Londonu. Zvezo sestavljajo štiri področja: (1) Severna in Južna Amerika, (2) Evropa s Severno Afriko, Bližnjim Vzhodom in državami bivše Sovjetske zveze, (3) Afrika in (4) Azija. Področja so razdeljena v regije. Vsako področje ima svoj področni center; na čelu področja je področni tajnik. Vsaka svetopisemska družba ima predsednika, podpredsednika in generalnega tajnika (slednji opravlja svojo funkcijo poklicno), in kot taka deluje samostojno v skladu z zakoni države, v kateri deluje. Članice niso upravno vezane na zvezo, ampak so v celoti samostojne. Zveza zastopa skupne interese članic na mednarodni ravni in koordinira medsebojno pomoč med članicami. Ta pomoč je lahko strokovna (npr. zveza skrbi za vrhunsko izobražene svetovalce za prevajanje), materialna (npr. preskrbi kvaliteten biblični papir, organizira tisk) ali finančna (vzajemna pomoč med članicami). Evropsko področje ima svojo proizvodno službo, ki tehnično spremlja in, če je potrebno, ugodno kreditira tisk novih izdaj Svetega pisma.

ZSD sodelujejo tudi s Katoliško biblično federacijo (KBF), ki jo v Sloveniji zastopa Slovensko biblično gibanje. Med ZSD in KBF je bil leta 1991 podpisan memorandum o sodelovanju, ki je bil leta 2008 dopolnjen s skupno izjavo o partnerstvu (L’osservatore Romano, 29. junij 2008, str. 6). Sodelovanje obeh organizacij je posebej spodbudil papež Janez Pavel II. ob sprejemu njunih predstavnikov 15. marca 1995 (L’osservatore Romano, 17. marec 1995, str. 5).

ZSD so največja organizacija za prevajanje in širjenje Svetega pisma v svetovnem merilu. Sodelujejo v Forumu bibličnih agencij, ki ga sestavlja preko dvajset tovrstnih organizacij. Namen foruma je predvsem izmenjava izkušenj.

Viri

Zgodovina ZSD je podrobneje predstavljena v knjigi: Edwin H. Robertson, Taking the Word to the World – 50 Years of the United Bible Societies, Thomas Nelson Publishers, London 1996; 338 strani, trda vezava. Naročite jo lahko pri Svetopisemski družbi Slovenije.

United Bible Societies – World Annual Report (zbornik, ki izide vsako leto in vsebuje letna poročila vseh bibličnih družb).

United Bible Societies – World Report (mesečno glasilo ZSD).