Ta prevod Svetega pisma (ki je izšel leta 1611) je tretji prevod Svetega pisma v angleški jezik, ki ga je odobrila Anglikanska cerkev. Prevajalo ga je 47 ljudi pod okriljem kralja Jakoba I. Prevod je bil večkrat revidiran (najbolj razširjena je verzija Benjamina Blayneya iz Oxforda leta 1769). V začetku je vseboval devterokanonične knjige, v kasnejših izdajah pa so jih izpuščali. Gre za eno najpomembnejših knjig angleške kulture tudi danes, saj je tudi oblikovala angleško govoreči svet.

Ta velik format angleškega Svetega pisma ima zelo berljivo pisavo velikosti 11.25 pt. Platnice so v modro-zeleni barvi, mehke in upogljive. Obreza je srebrne barve.

V besedilu so tudi reference. V prilogah je zapisano kje se najdejo Božje obljube glede na določene tematike. Na zadnjih straneh je zapisana tudi sinopsa evangelijev – t.j. kateri evangeljski odlomki so si podobni. Prav tako vsebuje seznam vseh svetopisemskih čudežev, prilik, prerokb o Mesiji ter konkordance (kje se nahajajo odlomki na določeno tematiko). Vsebuje tudi barvne svetopisemske zemljevide.