Da bi ti omogočili še bolj pristen in živ stik z Božjo besedo smo se na Svetopisemski družbi Slovenije odločili, da ti ponudimo prejemanje evangeljskih odlomkov, ki se berejo pri nedeljskem katoliškem bogoslužju, na svoj e-naslov. Evangelije spremljajo 4 koraki metode Lectio Divina.
Naš končni cilj je v tem, da se ob branju Njegove besede srečamo s svojim Gospodom in mu dopustimo, da nas po delovanju Svetega Duha napravi vse bolj podobne sebi.
Želiš prejemati odlomke po metodi Lectio Divina na svoj e-naslov?
Prijavi se na prejemanje odlomkov!
Odlomke ti bomo pošiljali vsak petek za naslednjo nedeljo. Od prejemanja odlomkov se lahko kadarkoli odjaviš s klikom na povezavo “Unsubscribe” na koncu vsakega e-sporočila, ali pa svojo željo napišeš na naslov [email protected]
Kaj je Lectio Divina?
Lectio divina je dinamičen, življenjski pristop k branju Svetega pisma, ki sta ga priporočila papeža Janez Pavel II. in Benedikt XVI. Omogoča nam zvesto in spoštljivo premišljevanje Božje besede, ki je obenem pristno in verodostojno.
Lectio divina je v blagoslov vsej Cerkvi, saj vsakemu kristjanu odkriva bogastvo resnice, ki ga prinaša Sveto pismo. Vernike vabi k prebiranju in razumevanju Svetega pisma, s čimer bodo poglobili svoj odnos do Božje besede in pričeli v nauku Jezusa Kristusa iskati smernice za svoje vsakdanje življenje.
Zgodovina
Metodo lectio divina prvič zasledimo pri zgodnjih cerkvenih očetih okrog leta 300 po Kristusu. Štiri korake prvič izrecno omenja menih Guigo Cartujo leta 1173. Ti koraki – Lectio (branje), Meditatio (premišljevanje), Oratio (molitev) ter Contemplatio (kontemplacija) – imajo še dandanes središčno vlogo, čeprav se določene podrobnosti v zvezi z metodo lahko razlikujejo.
Splošni pregled
Lectio divina je v osnovi zelo preprost način, ki nam omogoča osebno srečanje z Gospodom ob premišljevanju in molitvi, ki temeljita na Svetem pismu. Dejansko to ni študijska metoda. Vsako dodatno znanje nam je seveda lahko v pomoč, ni pa ključno.
Pri delu s skupinami se moramo natančno držati strukture premišljevanja, medtem ko pri osebni uporabi to ni tako nujno. Naš cilj je srečanje z Bogom in ne zgolj dokončanje posameznih korakov. Ko torej čutimo, da nas Gospod posebej nagovarja, je pomembno, da se ob tem ustavimo in počakamo. K posameznim korakom se lahko vrnemo pozneje, saj ne želimo zgrešiti tega, kar nam sporoča Gospod.
Lectio (branje)
Spoštljivo in molitveno branje svetopisemskega odlomka je temelj vseh nadaljnjih korakov, zato pri tem ne smemo hiteti. Zato začnimo z molitvijo in prosimo Svetega Duha, da bi nas »uvedel v vso resnico« (Jn 16,13).
Odlomek preberimo pozorno in počasi. Zaenkrat še ne glejmo komentarjev h koraku Lectio in k ostalim korakom, ki sledijo.
Pripravimo si zvezek in pisalo. Misli in besede, ki nas še posebej nagovorijo, si podčrtajmo ali zapišimo. Zapišimo si vsa vprašanja, ki se nam pojavljajo. Odlomek večkrat preberimo; tudi naglas. Dopustimo si dovolj časa, da bi tako kar najbolje sprejeli vsebino odlomka.
Nato preberimo komentar h koraku Lectio za prebrani odlomek in razmislimo, v čem je podoben in v čem se razlikuje od misli, ki so ob branju odlomka obšle nas same.
Meditatio (premišljevanje)
- Premišljevanje poglablja naše razumevanje odlomka in nam pomaga pri odkrivanju njegovega bogastva.
- V Drugem pismu Timoteju 3,16 lahko preberemo: »Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti …«
- Zato se Svetemu pismu bližajmo v veri in pričakovanju, da nam bo Gospod po njem spregovoril. Lahko nam bo razodel kaj o sebi. Lahko nam bo pokazal kakšen odnos ali vedenjski vzorec, ki ga moramo spremeniti. Lahko nas bo opogumil in nam vlil novih moči po obljubi, ki jo bomo razbrali iz odlomka.
Nekaj predlogov, ki so nam lahko v pomoč
Uporabimo domišljijo. Predstavljajmo si vsebino odlomka in se vživimo v dogajanje, tako da sami postanemo del zgodbe. Predstavljajmo si, kako dogajanje doživljajo posamezne osebe v zgodbi, prisluhnimo njihovim besedam, opazujmo njihove odzive in si zamišljajmo, kakšni so njihovi občutki. Nenehno se vračajmo k Jezusu. Spoznavajmo ga, veselimo se ga. Dopustimo si, da nas navdušijo njegove besede, dejanja, njegov način odzivanja na dogodke – skratka vse, kar je povezano z njim!
Sprašujmo se. Poleg predlaganih si tudi sami zamislimo dodatna vprašanja, s katerimi se bomo podrobneje seznanili z odlomkom ter z vsem, kar nam želi Bog po njem sporočiti. V molitvi sprašujmo Jezusa, zakaj je nekaj rekel ali storil. Poskusimo razumeti razloge in namene, ki stojijo za njegovim ravnanjem. Vzemimo si čas, da smo pred njim v tišini, da poslušamo in slišimo njegov odgovor.
Dopustimo Božji besedi, da nam »nastavi ogledalo«. Ob branju Svetega pisma bolje spoznavamo značilnosti krščanskega življenja in obenem ugotavljamo, na katerih področjih se moramo spremeniti sami. Spoznavamo, kako se Božja beseda navezuje na naše vsakodnevno življenje; na nas osebno, na nas kot del krščanske skupnosti in družbe na splošno. V njej bomo našli obljube in spodbude, izzive, pa tudi zahteve. Če mu bomo dopustili, nas bo Bog hranil in osvobajal za življenje v večji polnosti in pravi človeškosti.
Oratio (molitev)
Molitev odpira prostor za pogovor med nami in Bogom. V Psalmih vidimo, kako pisec izliva svoja čustva pred Bogom, pa najsi gre za čustvo upanja ali strahu. Bog ceni odkritost; pred njim ne moremo skriti ničesar. Besede predloženega psalma so nam pri tem lahko v veliko pomoč, seveda pa se lahko z našim izjemnim Prijateljem pogovorimo tudi s svojimi besedami.
Z molitvijo odgovarjamo na luč, ki jo na naš življenjski slog meče Božja beseda. Tako prinašamo pred Boga vse, kar se dogaja v našem življenju in v naši skupnosti. Pri tem govorimo in poslušamo, poslušamo in premišljujemo – gre za pogovor z Bogom.
Contemplatio (zrenje)
Da bi lažje razumeli sporočilo evangelijskega odlomka, nam liturgija prinaša še dve berili. Ob njunem premišljevanju lahko poglobimo svoje razumevanje besedila in bolje spoznamo, kako naj odgovorimo Gospodu.
Kontemplacija je čas intimnega druženja z Bogom. Utihnimo pred njim in ga povabimo k sebi. Tu besede skoraj niso potrebne. Uživajmo v njegovi prisotnosti. Preprosto bodimo z njim in se prepustimo njegovi ljubezni. Naj Gospod poživi našo dušo.
Pregled
Po branju, premišljevanju, molitvi in kontemplaciji si lahko v zvezek zapišemo misli ali izkustva, ki so se nas posebej dotaknila. Ti zapiski nam bodo morda pozneje koristili.
