Čeprav je Sveto pismo zelo obsežna knjiga, ali bolje rečeno zbirka knjig, ki so različne tako po vsebini kot po obliki, je njegovo osnovno sporočilo preprosto in enovito. Osnovno sporočilo Biblije ne meri na neko idejo ali prepričanje, ampak kaže na določeno osebo – na Jezusa Kristusa in na njegov edinstveni pomen za vsakega posameznega človeka ter za vse človeštvo.

Dobra novica o Jezusu je trdno izhodišče, ki nam pomaga brati in razumevati Sveto pismo, nekakšen »ključ«, s katerim prodremo tudi v njegove zahtevnejše odlomke.

Kar sledi, je skrajno poenostavljen oris te dobre novice, kakor jo razkriva Sveto pismo.

1. Bog je stvarnik sveta in človeka

Sveto pismo govori, da za vsem, kar obstaja, stoji osebni, razumni stvarnik: Bog. On je na začetku ustvaril vesolje, zemljo, živa bitja in potem tudi človeka. Človeku je dal prvenstvo nad vsemi svojimi stvaritvami, ustvaril pa ga je zato, da bi imel z njim globok, oseben in prijateljski odnos, ki temelji na svobodnem sprejemanju. Zato je bilo človeku že od začetka dano, da lahko prijateljstvo z Bogom tudi zavrne.

Preberi: 1. Mojzesova knjiga 1-2
Bog ustvari vesolje in človeštvo

1

V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna, tema se je razprostirala nad globinami in duh Božji je vel nad vodami.

Bog je rekel: »Bodi svetloba!« In nastala je svetloba. Bog je videl, da je svetloba dobra. In Bog je ločil svetlobo od teme. In Bog je svetlobo imenoval dan, temo pa je imenoval noč. In bil je večer in bilo je jutro, prvi dan.
Bog je rekel: »Bodi obok sredi vodá in naj loči vode od vodá!« In Bog je naredil obok in ločil vode, ki so bile pod obokom, od vodá nad obokom. Zgodilo se je tako. Bog je obok imenoval nebo. In bil je večer in bilo je jutro, drugi dan.
Bog je rekel: »Vode pod nebom naj se zberejo na en kraj in prikaže naj se kopno!« Zgodilo se je tako. 10 Bog je kopno imenoval zemljo, zbrane vode pa je imenoval morje. Bog je videl, da je dobro. 11 Nato je Bog rekel: »Zemlja naj požene zelenje, rastlinje, ki daje seme, in drevje, ki na zemlji rodi sadje s semenom po svoji vrsti!« Zgodilo se je tako. 12 Zemlja je pognala zelenje, rastlinje, ki daje seme, in drevje, ki rodi na zemlji sadje s semenom po svoji vrsti. Bog je videl, da je dobro. 13 In bil je večer in bilo je jutro, tretji dan.
14 Bog je rekel: »Naj bodo luči na nebesnem oboku! Ločujejo naj dan od noči in naj bodo znamenja za čase, dneve in leta! 15 Naj svetijo na nebesnem oboku in razsvetljujejo zemljo!« Zgodilo se je tako. 16 Bog je naredil dve veliki luči: večjo luč, ki naj gospoduje dnevu, in manjšo luč, ki naj gospoduje noči, ter zvezde. 17 Bog jih je postavil na nebesni obok, da bi razsvetljevale zemljo. 18 Gospodovale naj bi dnevu in noči in ločevale svetlobo od teme. Bog je videl, da je dobro. 19 In bil je večer in bilo je jutro, četrti dan.
20 Bog je rekel: »Živa bitja naj mrgolijo v vodah in ptice naj letajo nad zemljo pod nebesnim obokom!« 21 Bog je ustvaril velike morske živali in vsa živa bitja, ki se gibljejo in mrgolijo v vodah, po njihovih vrstah in vse krilate ptice po njihovih vrstah. Bog je videl, da je dobro. 22 In Bog jih je blagoslovil in rekel: »Plodite se in množite, napolnite vse morsko vodovje! In ptice naj se množijo na zemlji!« 23 In bil je večer in bilo je jutro, peti dan.
24 Bog je rekel: »Zemlja naj rodi živa bitja po njihovih vrstah: živino, laznino in zveri zemlje po njihovih vrstah!« Zgodilo se je tako. 25 Bog je naredil zveri zemlje po njihovih vrstah, živino po njenih vrstah in vso laznino na zemlji po njenih vrstah. Bog je videl, da je dobro.
26 Bog je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost! Gospoduje naj ribam morja in pticam neba, živini in vsej zemlji ter vsej laznini, ki se plazi po zemlji!« 27 Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril.
28 Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!« 29 Bog je rekel: »Glejta, dajem vama vse zelenje s semenom, ki raste po vsej zemlji, in vse sadno drevje, katerega sadje nosi seme. Naj vama bo v hrano. 30 Vsem živalim na zemlji, vsem pticam na nebu, vsemu, kar se giblje po zemlji in ima v sebi življenje, dajem v živež vse zelene rastline.« Zgodilo se je tako. 31 Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro. In bil je večer in bilo je jutro, šesti dan.

2

Tako sta bila narejena nebo in zemlja in vsa njuna vojska. Sedmi dan je Bog dokončal delo, ki ga je naredil, in počival je sedmi dan od vsega dela, ki ga je storil. In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, kajti ta dan je počival od vsega svojega dela, ki ga je storil, ko je ustvarjal. To je nastanek neba in zemlje, ko sta bila ustvarjena.
Človek v raju
Na dan, ko je GOSPOD Bog naredil zemljo in nebo, še ni bilo nobenega poljskega grmičja na zemlji in trava še ni rastla na polju, kajti GOSPOD Bog še ni pošiljal dežja na zemljo in ni še bilo človeka, da bi polje obdeloval. Iz zemlje pa se je vzdigovala vlaga in namakala vso površino polja. GOSPOD Bog je iz zemeljskega prahu izoblikoval človeka, v njegove nosnice je dahnil življenjski dih in tako je človek postal živa duša.
GOSPOD Bog je zasadil vrt proti vzhodu v Edenu in je tja postavil človeka, katerega je bil izoblikoval. GOSPOD Bog je dal, da je iz zemlje pognalo vsakovrstno drevje, prijetno za pogled in dobro za jed, tudi drevo življenja v sredi vrta in drevo spoznanja dobrega in hudega.
10 V Edenu je izvirala reka, da je namakala vrt; od tam pa se je delila v štiri glavne reke. 11 Ena od njih se imenuje Pišón. Ta teče okoli vse dežele Havíla, v kateri je zlato – 12 in zlato te dežele je dobro; tam je tudi bdelij in kamen oniks. 13 Drugi reki je ime Gihon. Ta teče okoli vse dežele Kuš. 14 Tretji reki je ime Tigris. Ta teče vzhodno od Asúrja. Četrta reka pa je Evfrat.
15 GOSPOD Bog je vzel človeka in ga postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval. 16 GOSPOD Bog je človeku zapovedal in rekel: »Z vseh dreves v vrtu smeš jesti, 17 le z drevesa spoznanja dobrega in hudega nikar ne jej! Kajti na dan, ko bi jedel z njega, boš gotovo umrl.«
18 GOSPOD Bog je rekel: »Ni dobro za človeka, da je sam; naredil mu bom pomoč, ki mu bo primerna.« 19 GOSPOD Bog je izoblikoval iz zemlje vse živali na polju in vse ptice pod nebom ter jih pripeljal k človeku, da bi videl, kakšna imena jim bo dal, in da bi vsako živo bitje imelo tisto ime, ki bi mu ga dal človek. 20 Tako je človek dal imena vsej živini in vsem pticam na nebu in vsem živalim na polju, za človeka pa se ni našla pomoč, ki bi bila njemu primerna. 21 GOSPOD Bog je tedaj storil, da je na človeka leglo trdno spanje in je zaspal. Vzel je eno njegovih reber in tisto mesto napolnil z mesom. 22 GOSPOD Bog je iz rebra, ki ga je vzel človeku, naredil ženo in jo pripeljal k človeku. 23 Tedaj je človek rekel:
»To je končno kost iz mojih kosti
in meso iz mojega mesa;
ta se bo imenovala móžinja,
kajti ta je vzeta iz moža.«
24 Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso.
25 Bila pa sta oba naga, človek in njegova žena, a ju ni bilo sram.

2. Človek se je uprl Bogu

Sveto pismo poroča, da se je človek že na začetku odločil, da bo šel svojo pot in se uprl Bogu. Zaradi prevare je podvomil v Božjo iskrenost in dobronamernost. Po tej odločitvi je človek izgubil intimno skupnost, ki jo je prej imel z Bogom; od takrat naprej je izpostavljen težavam, trpljenju in končno tudi smrti.

Preberi: 1. Mojzesova knjiga 3
Izgon iz raja

3

Kača pa je bila bolj prekanjena kakor vse živali na polju, ki jih je naredil GOSPOD Bog. Rekla je ženi: »Ali je Bog res rekel, da ne smeta jesti z nobenega drevesa v vrtu?« In žena je rekla kači: »Od sadu drevja v vrtu jeva, ›le z drevesa sredi vrta,‹ je rekel Bog, ›ne jejta sadu, tudi dotikajta se ga ne, sicer bosta umrla!‹« Kača pa je rekla ženi: »Nikakor ne bosta umrla! V resnici Bog ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla z njega, odprle oči in bi postala kakor Bog, poznala bi dobro in húdo.« Žena je videla, da je drevo dobro za jed, mikavno za oči in vredno poželenja, ker daje spoznanje. Vzela je torej od njegovega sadu in jedla, dala pa je tudi možu, ki je bil z njo, in je jedel. Tedaj so se obema odprle oči in spoznala sta, da sta naga. Sešila sta si predpasnika iz smokvinih listov.
Zaslišala sta glas GOSPODA Boga, ki je ob dnevnem vetriču hodil po vrtu. Človek in njegova žena sta se skrila pred GOSPODOM Bogom sredi drevja v vrtu. GOSPOD Bog je poklical človeka in mu rekel: »Kje si?« 10 Rekel je: »Slišal sem tvoj glas v vrtu, pa sem se zbal, ker sem nag, in se skril.« 11 Pa je rekel: »Kdo ti je povedal, da si nag? Si mar jedel z drevesa, s katerega sem ti prepovedal jesti?« 12 Človek je rekel: »Žena, ki si mi jo dal, mi je dala z drevesa in sem jedel.« 13 GOSPOD Bog je rekel ženi: »Zakaj si to storila?« Žena je odgovorila: »Kača me je zapeljala in sem jedla.« 14 GOSPOD Bog je rekel kači:
»Ker si to storila,
bodi prekleta med vso živino
in vsemi poljskimi živalmi.
Po trebuhu se boš plazila
in prah jedla
vse dni življenja.
15 Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo
ter med tvojim zarodom in njenim zarodom.
On bo prežal na tvojo glavo,
ti pa boš prežala na njegovo peto.«
16 Ženi pa je rekel:
»Zares, mnogo boš trpela v svoji nosečnosti
in v bolečinah boš rojevala otroke.
Po možu boš hrepenela,
on pa bo gospodoval nad teboj.«
17 In človeku je rekel:
»Ker si poslušal glas svoje žene
in jedel z drevesa,
o katerem sem ti zapovedal in rekel: ›Nikar ne jej z njega!‹
naj bo zaradi tebe prekleta zemlja;
s trudom boš jedel od nje vse dni svojega življenja.
18 Trnje in osat ti bo rodila
in jedel boš poljsko rastlinje.
19 V potu svojega obraza
boš jedel kruh,
dokler se ne povrneš v zemljo,
kajti iz nje si bil vzet.
Zares, prah si
in v prah se povrneš.«
20 Človek je imenoval svojo ženo Eva, ker je postala mati vseh živih. 21 GOSPOD Bog je naredil človeku in njegovi ženi suknji iz kože in ju oblekel. 22 Tedaj je GOSPOD Bog rekel: »Glejte, človek je postal kakor eden izmed nas, saj pozna dobro in húdo. Da ne bo zdaj iztegnil roke in vzel še z drevesa življenja ter jedel in živel na veke!« 23 In GOSPOD Bog je odpravil človeka iz edenskega vrta obdelovat zemljo, iz katere je bil vzet. 24 Izgnal je človeka in postavil vzhodno od edenskega vrta kerube in meč, iz katerega je švigal ogenj, da bi stražili pot do drevesa življenja.

To temeljno zavrnitev Boga Sveto pismo imenuje greh (tudi izvirna beseda je povezana s predstavo o ‘zgrešitvi cilja’, ki je v tem primeru Bog sam). Te osnovne ločenosti od Boga je potem deležno vse človeštvo, vsak posameznik.

»Po enem človeku je prišel na svet greh in po grehu smrt in tako je smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili …« (Rim 5,12)

»Vsi so grešili in so brez Božje slave.« (Rim 3,23)

»Ni pravičnega, niti enega.« (Rim 3,10)

»Vaše krivde so postale pregrade med vami in vašim Bogom, vaši grehi so zagrnili njegovo obličje pred vami.« (Iz 59,2)

In kar je še hujše – človek se sam, s svojimi močmi, ne more vrniti v prvotno stanje skupnosti z Bogom. To sicer lahko z dobrimi nameni poskuša, vendar zaradi stanja, v katerem se nahaja, sam nikoli ne more zadostiti merilom Božje svetosti in pravičnosti.

»Vsa naša pravična dela so kakor umazana obleka« (Iz 64,5)

»Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil.« (Ef 2,9)

 

Preberi tudi: Izaija 1,12-15
12 Kadar se prihajate postavljat pred moje obličje,
kdo zahteva to iz vaše roke,
da teptajte moje dvore!
13 Nehajte mi prinašati ničeve daritve,
kadilo mi je gnusoba.
Nehajte z mlaji, s sobotami in sklicevanjem shodov,
ne prenesem zlagáne slovesnosti.
14 Vaše mlaje in vaša praznovanja
sovraži moja duša.
Postali so mi nadležni,
ne morem jih več prenašati.
15 Kadar iztegujete svoje roke,
si zakrivam oči pred vami.
Tudi če množite svoje molitve,
vas ne poslušam,
vaše roke so polne krvi.

3. Bog je priskrbel rešitev

Vendar pa Bog ni obupal nad človekom. Bog vztraja v svoji ljubezni. Zaradi svoje naklonjenosti do človeka je že od prvih časov naprej začel sam pripravljati primerno rešitev, ki bo človeka spet lahko pripeljala v stanje »pravičnosti pred Bogom« – v odnos z njim, ki je osvobojen krivde in zaupljiv. V vseh zgodovinskih obdobjih, ki jih opisuje Sveto pismo, lahko najdemo preroški glas, ki govori o prihajajočem Božjem odrešenju.

Preberi nekaj starozaveznih mest, ki napovedujejo Kristusa!
1 Krn 17,11-14

11 Ko se ti dopolnijo dnevi in pojdeš k svojim očetom, bom povzdignil tvojega potomca za teboj, enega izmed tvojih sinov, in bom utrdil njegovo kraljestvo. 12 Ta mi bo sezidal hišo in njegov prestol bom utrdil na veke. 13 Jaz mu bom oče in on mi bo sin. Svoje milosti mu ne bom odtegnil, kakor sem jo odtegnil tistemu, ki je bil pred teboj. 14 Postavil ga bom v svoji hiši in v svojem kraljestvu na veke. Njegov prestol bo utrjen na veke.«

Ps 16,9-11
Zato se moje srce veseli, moja duša se raduje;
tudi moje meso bo prebivalo varno.
10 Zakaj moje duše ne boš prepustil podzemlju,
svojemu zvestemu ne boš dal videti jame.
11 Daješ mi spoznati pot življenja;
polnost veselja je pred tvojim obličjem,
večne radosti na tvoji desnici.
Ps 110
GOSPODOV govor mojemu Gospodu:
»Sédi na mojo desnico,
dokler ne položim tvojih sovražnikov
za podnožje tvojih nog.«

 

Žezlo tvoje moči
pošilja GOSPOD s Siona,
vladaj sredi svojih sovražnikov.
Tvoje ljudstvo bo voljno
na dan tvoje moči
v svetem sijaju.
Iz naročja jutranje zarje
pride zate rosa tvojega otroštva.
GOSPOD je prisegel
in se ne bo kesal:
»Ti si duhovnik na veke
po Melkízedekovem redu.«

 

Moj Gospod je na tvoji desnici;
na dan svoje jeze pobije kralje.
Sodi med narodi, vse polno je trupel;
razbija glave širom po zemlji.
Na poti pije iz potoka,
zato lahko vzdigne glavo.
Izaija

7,14 

Zato vam bo Gospod sam dal znamenje: Glej, mladenka bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel.

9,1-6

Ljudstvo, ki je hodilo v temi,
je zagledalo veliko luč,
nad prebivalci v deželi smrtne sence
je zasvetila luč.

Zbudil si silno radost,
naredil si veliko veselje.
Veselijo se pred teboj,
kakor se veselijo ob žetvi,
kakor se radujejo, ko delijo plen.
Kajti jarem njegovega bremena
in palico na njegovem hrbtu,
šibo njegovega priganjača
si zlomil kot na dan Midjáncev.
Kajti vsak vojaški škorenj, ki hrupno koraka,
in ogrinjalo, ki je prepojeno s krvjo,
bo sežgano, bo hrana za ogenj.
Kajti dete nam je rojeno,
sin nam je dan.
Oblast je na njegovih ramah,
imenuje se:
Čudoviti svetovalec, Močni Bog,
Večni Oče, Knez miru.
Oblast se bo širila
in miru ne bo konca
na Davidovem prestolu in v njegovem kraljestvu.
Vzpostavil ga bo in utrdil
s pravico in pravičnostjo
od zdaj in na veke.
Gorečnost GOSPODA nad vojskami bo to naredila.

11,1-9

Mladika požene iz Jesejeve korenike,

poganjek obrodi iz njegove korenine.
Na njem bo počival GOSPODOV duh:
duh modrosti in razumnosti,
duh svéta in moči,
duh spoznanja in strahu GOSPODOVEGA.
Navdihoval ga bo s strahom GOSPODOVIM,
da ne bo sodil po videzu svojih oči,
ne odločal po sluhu svojih ušes.
Pravično bo sodil siromake,
pošteno bo branil stiskane v deželi.
Udarjal bo deželo s šibo svojih ust,
z dihom svojih ustnic bo pokončeval krivičnika.
Pravičnost bo pas njegovih ledij,
zvestoba bo pas njegovih kolkov.
Kraljestvo miru
Volk bo prebival z jagnjetom
in panter bo ležal s kozličem.
Teliček in levič se bosta skupaj redila,
majhen deček ju bo poganjal.
Krava in medvedka se bosta skupaj pasli,
njuni mladiči bodo skupaj ležali
in lev bo jedel slamo kakor govedo.
Dojenček se bo igral nad gadjo luknjo
in odstavljeni bo iztezal svojo roko
v modrasjo odprtino.
Ne bodo škodovali ne uničevali
na vsej moji sveti gori,
kajti dežela bo polna GOSPODOVEGA spoznanja.

52,13-53,12

13 Glej, moj služabnik bo imel uspeh,
povzpel se bo in povzdignil
in bo silno vzvišen.
14 Kakor so se številni zgražali nad njim,
ker je bil njegov obraz tako nečloveško iznakažen
in njegova postava ni bila več podobna človeški,
15 tako bo presenetil številne narode,
kralji si bodo zatisnili usta pred njim.
Tisti, ki jim ni bil oznanjen, bodo videli,
tisti, ki niso slišali, bodo razumeli.
53
Kdo bo veroval, kar smo slišali,
nad kom se je razodel GOSPODOV laket?
Pognal je kakor mladika pred njim,
kakor korenika iz suhe zemlje.
Ni imel podobe ne lepote, da bi ga hoteli videti,
ne zunanjosti, da bi si ga želeli.
Bil je zaničevan in zapuščen od ljudi,
mož bolečin in znanec bolezni,
kakor tisti, pred katerim si zakrivajo obraz,
je bil zaničevan in nismo ga cenili.
V resnici je nosil naše bolezni,
naložil si je naše bolečine,
mi pa smo ga imeli za zadetega,
udarjenega od Boga in ponižanega.
On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov,
strt zaradi naših krivd.
Kazen za naš mir je padla nanj,
po njegovih ranah smo bili ozdravljeni.
Mi vsi smo tavali kakor ovce,
obrnili smo se vsak na svojo pot,
GOSPOD pa je naložil nanj
krivdo nas vseh.
Bil je mučen, a se je uklonil
in ni odprl svojih ust,
kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol,
in kakor ovca, ki umolkne pred tistimi, ki jo strižejo,
in ne odpre svojih ust.
Iz zatiranja in iz obsodbe je bil vzet,
kdo premišlja o njegovem rodu?
Kajti bil je odrezan iz dežele živih,
zadet zaradi prestopka mojega ljudstva.
Dali so mu grob pri krivičnih,
gomilo pri bogatem,
čeprav ni storil nobenega nasilja
in ni bilo zvijače v njegovih ustih.
10 GOSPODU je bilo po volji, da ga stre z bridkostjo:
če dá svoje življenje v daritev za greh,
bo videl potomce in bo podaljšal svoje dni,
GOSPODOVA volja bo uspevala po njegovi roki.
11 Za muko svoje duše bo videl luč, se sitil,
s svojim spoznanjem bo moj pravični služabnik
opravičil številne,
njihove krivde bo naložil nase.
12 Zato mu bom številne dal v delež,
mogočne bo delil kot plen,
ker je dal svoje življenje v smrt
in bil prištet med prestopnike,
nosil pa je grehe številnih
in prosil za prestopnike.
kakor vode pokrivajo morsko globino.
Jer 23,5-6

Glej, pridejo dnevi, govori GOSPOD, ko obudim Davidu pravično mladiko. Vladal bo kot kralj in bo modro ravnal, prav in pravično bo delal v deželi. V njegovih dneh bo Juda rešen in Izrael bo prebival na varnem. To pa je ime, s katerim ga bodo klicali: »GOSPOD, naša pravičnost.«

Dan 7,13-14
13 V nočnih videnjih sem gledal:
Glej, skupaj z oblaki neba
je prihajal nekdo kakor sin človekov;
dospel je do Staroletnega
in privedli so ga predenj.
14 Njemu je bila dana oblast,
čast in kraljestvo,
in vsa ljudstva, narodi in jeziki
so mu služili.
Njegova oblast je večna oblast,
ki ne preide,
in njegovo kraljestvo,
ki ne bo uničeno.
Mih 5,1-3
Ti pa, Betlehem Efráta,
si premajhen, da bi bil med Judovimi tisočnijami:
iz tebe mi pride tisti,
ki bo vladal v Izraelu,
njegovi izviri so od nekdaj,
iz davnih dni.
Zato jih bo predal do časa,
ko bo porodnica rodila;
nato se bo ostanek njegovih bratov vrnil
k Izraelovim sinovom.
Trdno bo stal in pasel čredo z GOSPODOVO močjo,
z veličastvom imena GOSPODA, svojega Boga,
in prebivali bodo, kajti zdaj bo velik
do koncev zemlje.
Mal 3,1

»Glejte, pošiljam svojega angela, da pripravi pot pred menoj. In takoj bo stopil v svoje svetišče Gospod, ki ga iščete, angel zaveze, ki po njem hrepenite, glejte, prihaja, govori GOSPOD nad vojskami.

Končno so se te napovedi uresničile v konkretni zgodovinski osebi – v Jezusu iz Nazareta, ki ga Nova zaveza spoznava za Kristusa, Mesija (se pravi za obljubljenega Božjega rešitelja) in za Božjega Sina. Jezus je sam opravil delo rešitve vsega človeštva – s svojo smrtjo, ki je imela značaj žrtvene daritve, je kot edini nedolžen človek vzel nase vse posledice človekovega padca v greh: s svojo smrtjo je končal obdobje ločenosti med Bogom in človekom ter vsakomur zopet omogočil dostop nazaj k Bogu. S svojim vstajenjem je dokazal, da tudi smrt nima več končne oblasti nad človekom.

»Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Jn 3,16)

»Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.« (Rim 6,23)

»Spominjam vas, bratje, na evangelij … Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih.« (1 Kor 15,1.3-4)

To je dobra novica o Jezusu! (Beseda evangelij pomeni namreč ravno to: dobro sporočilo, vesela novica.) – Božje povabilo vsakemu človeku, naj se vrne v osebno skupnost z Njim.

Preberi tudi:

Kološanom

1,22 Zdaj pa vas je Bog spravil s seboj po njegovem telesu iz mesa, prek smrti, da bi vas privedel pred svoje obličje svete, brezgrajne in neoporečne.

Rimljanom

3,22-26

22 Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo. Ni namreč nobene razlike: 23 saj so vsi grešili in so brez Božje slave, 24 opravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu. 25 Njega je Bog javno določil, da bi bil s svojo krvjo orodje sprave, h kateri prideš po veri. S tem je hotel pokazati svojo pravičnost, zaradi odpuščanja prej storjenih grehov, v Božji potrpežljivosti. 26 Hotel je pokazati svojo pravičnost v sedanjem času, da je namreč sam pravičen in da opravičuje tistega, ki veruje v Jezusa.

4,25

25 on je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je bil obujen zaradi našega opravičenja.

5,8

Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.

8,3

Kar je bilo namreč nemogoče postavi, ker je bila zaradi mesa brez moči, je uresničil Bog s tem, da je poslal svojega Sina v podobi grešnega mesa; da bi premagal greh, je obsodil greh v mesu.

Efežanom

2,4-7

Toda Bog, ki je bogat v usmiljenju, nas je zaradi velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, čeprav smo bili zaradi prestopkov mrtvi, skupaj s Kristusom oživil – po milosti ste bili namreč rešeni – in z njim nas je obudil in nas posadil v nebesa v Kristusu Jezusu, da bi v prihajajočih vekih pokazal v svoji dobrosrčnosti do nas v Kristusu Jezusu čezmerno bogastvo svoje milosti.

3,12

12 V njem imamo srčnost in dostop v popolnem zaupanju po veri vanj.

Titu

2,11-14

11 Razodela se je namreč Božja milost, ki rešuje vse ljudi. 12 Vzgaja nas, naj se odpovemo brezbožnosti in posvetnim poželenjem ter razumno, pravično in res pobožno živimo v sedanjem veku, 13 ko pričakujemo, da se bosta uresničila blaženo upanje in pojavitev slave vélikega Boga in našega odrešenika Jezusa Kristusa, 14 ki je dal sam sebe za nas, da bi nas odkupil iz vse nepostavnosti in nas zase očistil kot lastno ljudstvo, ki je vneto za dobra dela.

3,4-5

Ko pa sta se pojavili dobrota in človekoljubnost Boga, našega odrešenika, nas je rešil, a ne zaradi del pravičnosti, ki bi jih storili mi, marveč po svojem usmiljenju, s kopeljo prerojenja in prenovitve po Svetem Duhu.

Hebrejcem

4,16

Bližajmo se torej z zaupnostjo prestolu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala.

9,26

Ko bi bilo tako, bi moral od začetka sveta večkrat trpeti. Tako pa se je razodel enkrat ob koncu vekov, da je prek svoje žrtve odpravil greh.

1. Petrovo

1,18-21

18 Saj veste, da vas iz vašega praznega življenja, ki ste ga podedovali od očetov, niso odkupile minljive reči, srebro ali zlato, 19 ampak dragocena kri Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega jagnjeta. 20 On je bil že pred stvarjenjem sveta spoznan, razodel pa se je poslednji čas za vas, 21 ki po njem verujete v Boga, ki ga je obudil od mrtvih in mu dal slavo, tako da se vaša vera in upanje nanašata na Boga.

3,18

Sicer pa je tudi Kristus trpel zaradi grehov, in sicer enkrat za vselej, pravični za krivične, da bi vas pripeljal k Bogu. Res je bil po mesu umorjen, a po Duhu je bil oživljen.

4. Človekov odgovor – vera

Sveto pismo izrecno pravi, da je ta rešitev zastonjski dar – Bog ga daje vsakomur, ki ga hoče sprejeti. Za vstop v to odrešenje je torej pomembno samo eno: iskreno sprejetje Rešitelja, ki ga je poslal Bog, torej Jezusa. To sprejetje vključuje priznanje, da je Jezus to, kar je: Rešitelj, Gospod in Božji Sin. Sveto pismo to imenuje vera. Vera je globoko, osebno zanašanje na Jezusa in na njegovo odrešilno delo na križu. Je zaupanje v njegovo ljubezen in dobrohotnost, pozorna poslušnost njemu samemu, zaupanje v dobro novico, o kateri govori Sveto pismo. K sprejetju spada tudi priznanje našega grešnega stanja, naše nemoči nad grehom, ki nas ločuje od Boga, ter zavestna, prostovoljna odvrnitev od greha in podreditev Jezusu.

S tem preprostim dejanjem, s katerim Jezusu izročimo svoje življenje in ga sprejmemo za svojega Gospoda, stopimo v novo življenje, v nov odnos z Bogom – Bog nas »posvoji«, postanemo njegovi otroci; odpusti nam vse naše grehe; začne nas prenavljati po svojem živem in delujočem Svetem Duhu, tako da postajamo podobni Jezusu.

»Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar. Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil.« (Ef 2,8-9)

»Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj.« (Raz 3,20)

»Tistim pa, ki so jo sprejeli [namreč Jezusa, Božjo Besedo], je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime.« (Jn 1,12)

»Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (2 Kor 5,17)

Obenem pa nas Bog postavi tudi v nov odnos do soljudi, še posebej do tistih, ki tako kot mi pripadajo Jezusu. Pristna skupnost s sokristjani izhaja neposredeno iz naše skupnosti z Bogom.

»Mi ljubimo, ker nas je on prvi vzljubil. Če kdo pravi: ›Ljubim Boga,‹ pa sovraži svojega brata, je lažnivec. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, ne more ljubiti Boga, katerega ni videl. In od njega imamo to zapoved: Tisti, ki ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata.« (1 Jn 4,19-21)

Preberi tudi:

Matej

26,28 

To je namreč moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščanje grehov.

Apostolska dela

2,38 

Peter jim je odgovoril: »Spreobrnite se! Vsak izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha.

Rimljanom

8,

Zdaj ni torej nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu.

2. Korinčanom

3,18 

Vsi mi, ki z odgrnjenim obrazom motrimo Gospodovo veličastvo – kakor bi odsevalo v ogledalu –, se spreminjamo v isto podobo, iz veličastva v veličastvo, prav kakor od Gospoda, Duha.

Kološanom

1,13-14

13 On nas je namreč iztrgal iz oblasti teme in nas prestavil v kraljestvo svojega ljubljenega Sina, 14 v katerem imamo odkupitev, odpuščanje grehov.

Janez

3,3-8

Jezus je odgovoril in mu rekel: »Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more videti Božjega kraljestva.« Nikodém mu je dejal: »Kako se more človek roditi, če je star? Mar more drugič v telo svoje matere in se roditi?« Jezus mu je odgovoril: »Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo. Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz Duha, je duh. Ne čudi se, da sem ti rekel: Morate se roditi od zgoraj. Veter veje, koder hoče, njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.«

Efežanom

4,22-24

22 Treba je, da odložite starega človeka, kakor je živel doslej in ki ga uničujejo blodna poželenja, 23 da se prenovite v duhu svojega uma 24 in oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice.

Primer molitve, s katero sprejmemo Jezusa

Molitev je zaupen in odkrit pogovor z Bogom, zato pri njej ni najbolj pomembna zunanja oblika, temveč iskrenost tega, kar govorimo. Kratka molitev, ki sledi, je samo preprost primer, ki vam lahko pomaga, kako se obrniti k Jezusu in ga povabiti v svoje življenje.

Jezus, priznavam ti, da sem grešnik.
Verujem, da si umrl za moje grehe na križu
in bil obujen od mrtvih zaradi mojega opravičenja.
Zdaj te sprejemam
in priznavam za svojega Gospoda in Rešitelja.
Pridi vame,
izročam ti svoje življenje.

»Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen.« (Rim 10,9)

»Resnično, resnično, povem vam: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v obsodbo, temveč je prestopil iz smrti v življenje.« (Jn 5,24)

»Kdor ima Sina, ima življenje … To vam pišem, da boste vedeli, da imate večno življenje, vam, ki verujete v ime Božjega Sina.« (1 Jn 5,12-13)

»Ta so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Mesija, Božji Sin, in da bi s tem, da verujete, imeli življenje v njegovem imenu.« (Jn 20,31)

Meni