SVETOPISEMSKA RAZSTAVA

Sveto pismo ali Biblija predstavlja temelj krščanske vere in hkrati temelj evropske kulture in omike, je eden izmed najlepših biserov svetovne književnosti; je knjiga, ki je prevedena v največ jezikov in ki pri mnogih narodih predstavlja prvo tiskano ali cel prvo pisano besedno. Sveto pismo večkrat pomeni začetek pismenosti nekega naroda. Tudi za Slovence predstavlja Sveto pismo vse to in zato smo upravičeno ponosni.

Ob izidu novega celotnega prevoda Svetega pisma v slovenščino (septembra 1996) je Svetopisemska družba Slovenije s sodelavci pripravila pričujočo svetopisemsko razstavo. Razstava želi predstaviti Sveto pismo “od zunaj” (zgodovinski in prevajalski del) in “od znotraj” (umetniški del). Za soliden ogled bo obiskovalec potreboval vsaj pol ure časa. Prva dva dela razstave ga bosta pripeljala do Svetega pisma in v njem ustvarila primerno vzdušje, tretji del pa ga bo popeljal v Sveto pismo, k njegovi vsebini in je lahko tudi izhodišče za meditacijo.

Razstava je skupinsko delo in je nastajala več kot leto in pol. Idejni osnutek smo izdelali skupaj s skupino Slovencev iz avstrijske Koroške, ki so dali tudi pobudo za njeno izdelavo. Osnutek je dodelal Lojze Čemažar. Knjižni del (prevode) je zagotovila Svetopisemska družba. Spremno besedilo k prevodom je pripravil Anton Metelko. Predmete iz judovskega okolja sta iz Izraela pripeljala dr. Jurij Bizjak in p. Peter Lavrih. Spremno besedilo k predmetom je napisal dr. Marijan Peklaj.

1. Zgodovinski del

Predstaviti želimo (versko) okolje, v katerem je nastajalo Sveto pismo. Razstavljeni so predmeti, ki so bili in so še danes del judovskega verskega izročila in judovske kulture. Začne se s sedmeroramim svečnikom, ki je eden izmed temeljnih simbolov judovstva, nadaljuje s posodama, ki so ju verni Judje uporabljali pri obhajanju Pashe (Velike noči): kelih in poseben velikonočni krožnik. Marsikoga bo navdušila maketa tore; gre za svitek, na katerem je napisano svetopisemsko besedilo, ki ga berejo verni Judje. Temu sledijo deli obleke oziroma oprava, ki jo uporabljajo, ko molijo in premišljujejo iz Svetega pisma: dva molitvena jermena (vsak vsebuje v zapečateni škatlici določene odlomke iz Mojzesovih knjig), molitveno ogrinjalo in značilno judovsko kapico. Predmeti so razstavljeni na dveh panojih, na tretjem pa je dodan še izjemen satelitski posnetek Svete dežele, ki nam prikazuje zemljepisno razgibanost svetopisemskih krajev.

2. Prevajalski del

Slovenci smo ponosni na svojo svetopisemsko prevajalsko tradicijo, ki jo večina, žal, premalo pozna. Zato so na treh panojih predstavljeni temeljni slovenski delni ali celotni prevodi in prevodi, ki so še posebno zanimivi z vidika literarne zgodovine. Začne se s Trubarjevim Evangelijem po Mateju, ki mu sledijo Dalmatinova, Japljeva in Wolfova Biblija, Stritarjev Novi zakon s Psalmi, Gregorčičeva Svetopisemska knjiga Job in Psalm 118 ter Jeremijeve žalostinke, Küzmičev Nouvi zakon, Chraskova in Mariborska Biblija, Ekumenska izdaja Biblije, Jubilejni prevod (Nove zaveze) in najnovejši Slovenski standardni prevod. Pri vsakem prevodu je naveden čas njegovega nastanka, prevajalec oz. prevajalci, pomen in nekatere značilnosti. Iz celote sta lepo razvidni tako protestantska kot katoliška prevajalska tradicija, v zadnjih petindvajsetih letih pa ekumensko oz. skupno prevajanje, ki je pred kratkim “rodilo” vrhunski dosežek slovenske biblicistike: Slovenski standardni prevod (SSP).

3. Umetniški del

Ta del tvori dvanajst panojev z umetniškimi slikami akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja. Gre za umetniške slike oziroma podobe posameznih prizorov iz Svetega pisma, ki jih spremljajo ustrezni navedki iz Svetega pisma; navedki so vzeti že iz novega prevoda (SSP). Umetnina predstavlja rdečo nit skozi vsebino Svetega pisma: stvarjenje (ki ga umetnik izvirno predstavi z Izaijevimi preroškimi besedami in z besedami iz Evangelija po Janezu: V začetku je bila Beseda …), življenje v Luči, človekov padec, zaveza Boga s človekom, Božje delovanje v času stare zaveze, nastop Jezusa Kristusa — Odrešenika, govor na gori (Blagor …), poslušanje besede, dar Svetega Duha, velikonočni dogodki (zadnja večerja, zapoved ljubezni, Jezusova smrt na križu, vstajenje) in obljuba večnega življenja. Umetniški del je svojevrstna in unikatna slikarska stvaritev; postavljena je v obliki spirale oziroma polkroga, sredi katerega sta na svitku postavljena kruh in vino: značilna Kristusova simbola. Ob vstopu v umetniški del je pretakajoča se voda, ki naj bi obiskovalcu pomagala razumeti, da je Božja beseda živa in da daje življenje. Nad panoji se spušča prosojna tkanina, ki simbolizira: Bog se je razodel in približal človeku z Besedo, ki je središče Svetega pisma in ki je tu med nami.

Umetniški del razstave hrani Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Fill out this field
Fill out this field
Please enter a valid email address.

Menu